George Pehlivanian, ameriški dirigent libanonskega rodu, ki živi med Los Angelesom, Parizom in Ljubljano, je našim poslušalcem že dobro znan. Morda pa včasih pozabljamo, da z izvrstnimi interpretacijami nadaljuje tradicijo svojih nekdanjih mentorjev, med katerimi sta najbolj zveneči imeni Pierre Boulez in Lorin Maazel.

Na sporedu je nekaj znanih del, ki tvorijo “železni repertoar” številnih orkestrov. Predvsem to velja za Fauréjevo suito Peleas in Melisanda, ki očarljivo orkestracijo dolguje skladateljevemu učencu Charlesu Koechlinu.

Šostakovič je svojo Simfonijo št. 9 (1945) sprva hotel posvetiti praznovanju zmage Rusov nad nacizmom, pri tem bi orkestru pridružil še zbor in vokalne soliste, vendar se je med skladanjem odpovedal prvotni zasnovi.

Koncertantna simfonija za violončelo in orkester še enega ruskega velikana, Sergeja Prokofjeva, je pravzaprav revizija Koncerta za violončelo iz leta 1933, prvič pa so jo izvedli leta 1952. Delo je pod taktirko Sviatoslava Richterja krstil Mstislav Rostropovič. Tokrat bomo v vlogi solista spoznali Sevaka Avanesyana, mladega armenskega violončelista (1989), ki je marca lani prevzel mesto koncertnega mojstra bruseljske Filharmonije. Igral bo na Gofrillerjev violončelo iz leta 1689, ki mu ga je podaril Mischa Maisky.

Na sporedu bo tudi novo delo Avanesyanovega rojaka Alexandra Iradyana (1990).