Močna prisotnost ljudskega, poganskega, za Evropejce eksotičnega, je v finski kulturi

prevladovala do sredine 19. stoletja. Klasična glasba, od zborovske prek operne do orkestrske, pa je doživela razcvet v 20. stoletju, čeprav romantik Sibelius še danes

ostaja njena krona. Med finskimi skladatelji našega časa med najbolj uveljavljene sodi Kalevi Aho. Sklada predvsem velike forme, kot so simfonije, koncerti in opere, pa tudi komorno glasbo. Po neoklasicističnem obdobju je začel posegati tudi po sodobnejših ustvarjalskih prijemih. Koncert za harmoniko, godala in fagot je nastal leta 2016, krstno so ga izvedli 17. februarja 2017 v sklopu Harmonikarskega festivala v Kokkoli, slovenskemu občinstvu pa ga krstno predstavlja Klemen Leben.

Mladi slovenski harmonikar se je šolal v Ljubljani, Weimarju ter na Sibeliusovi akademiji za glasbo v Helsinkih. Trudi se za uveljavitev harmonike kot koncertnega glasbila. Zanj so ustvarjali tudi številni slovenski skladatelji, med njimi Lojze Lebič, Črt Sojar Voglar, Nina Šenk in Nana Forte. Spored, v katerega vključuje tudi svoje lastnodelo, tokrat predstavlja mladi finski dirigent, pianist in skladatelj Ville Matvejeff, čigar repertoar sega od klasicizma do sodobnosti. Med drugim se ponaša tudi z naslovom umetniškega vodje najstarejšega finskega festivala, Glasbenega festivala Turku.