»Osupljiva prha zvočnih sil«

»Čudovita meditacija o možni usodi Tradicij in tehnološkega napredka«

(Jakarta Post)

»… celovita umentost telesa in duha, med spominom in ustvarjalnostjo …« (Radio France Culture)

Gostovanje v Ljubljani predstavlja pomemben mejnik v delovanju Orkestra tradicijskih glasbil in novih tehnologij. Ansambel namreč, prvič izven Argentine, predstavlja repertoar, namenjen tradicijskim instrumentom in simfoničnemu orkestru.

Člani Orkestra niso zgolj poustvarjalci, pač pa tudi skladatelji in graditelji instrumentov. Doslej so  ustvarili več kot petsto kilogramov tradicijskih instrumentov in mask – večino teh izjemnih tradicijskih objektov prinašajo s seboj, v Ljubljano. Ti instrumenti in maske so plod njihovega dolgoletnega raziskovanja kultur Amazonke, Andov, Patagonije, Majev, Inkov in Aztekov.

Srž Orkestrovega delovanja je povezovanje zvočil in koncertih oz. duhovnih praks daljne preteklosti z glasbeno estetiko in tehnologijami sodobnosti. Celovito umetniška perspektiva dopolnjujejo znanstvenoraziskovalno delo, akademski študij in poseben pedagoški model, namenjen izobraževanju mladih. Vse to je plod sistematičnih prizadevanj umetniškega kroga, ki se je zbral okoli argentinskega skladatelja Alejandra Iglesiasa Rossija in že več desetletij formalno deluje pod okriljem univerze v Tres de Febrero na širšem območju Buenos Airesa.

Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij je pred nekaj leti, za »navdihujoč program, namenjen oživljanju pozabljenih glasbenih instrumentov starih kultur« prejel ugledno nagrado Mednarodnega glasbenega sveta, »Musical Rights Award«. Poudariti je treba, da to oživljanje ni dosledno znanstvene narave. Nasprotno – stik z umetniškimi in duhovnimi svetovi, ki so zaradi nepredvidljivega toka zgodovine poniknili v popolno temo pozabe, je pogosto mogoč le s pomočjo intuitivnih razkritij, ki pa seveda temeljijo na sugestijah starih predkolumbovskih zapisov. Vse te impulze glasbeniki Orkestra ustvarjalno prenašajo v kontekst sodobnega glasbenega dela. Vodi jih težnja po celostni perspektivi – elektronska tehnologija se v njihovih rokah pretaplja v naelektrenost duha, duhovnost pa postaja presenetljivo konkretna, parametrična, izrazljiva. Rezultanta tega je spoznanje, da je inteligentno in globoko prenikanje v staro izročilo lahko danes enako umetniško zanimivo kot sekanje vezi s tradicijo v avantgardnem dvajsetem stoletju.

Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij je danes eden najmočnejših estetskih določevalcev v  sodobni argentinski glasbi, hkrati pa tudi sugestiven umetniški sekstant v svetovnem prostoru. S svojim delovanjem buri, budi in napeljuje k (nujnemu) razmisleku o dejanskem smislu umetniškega delovanja – torej razmisleku, ki ga evropsko (pa tudi svetovno) sodobno uho pogosto pogreša.