Velika dela glasbene romantike vedno prevzamejo in očarajo poslušalca. Zato ne preseneča, da še danes sestavljajo velik del železnega repertoarja večine svetovnih orkestrov. Tokrat smo v ravnovesje postavili bolj in manj znana dela iz zakladnice romantične orkestrske glasbe. Predstavili vam jih bomo v interpretaciji bolgarskega dirigenta Rossena Milanova.

Spored začenjamo z zadnjo izmed sedmih Sibeliusovih simfonij. Delo, s katerim je ta veliki ustvarjalec finske glasbene identitete sklenil svoj simfonični opus, hkrati predstavlja tudi enega njegovih uspešnih eksperimentov – standardno štiristavčno strukturo simfonije je prilagodil svoji lastni izraznosti ter ustvaril veličastno simfonijo v enem samem stavku! Ena izmed (povsem upravičeno) najpriljubljenejših in najpogosteje izvajanih romantičnih simfonij je vsekakor zadnja mojstrovina Čajkovskega Patetična simfonija, o kateri je zapisal: „Česa lepšega od te simfonije nisem nikoli napisal in tudi ne bom nikoli več; vanjo sem vložil vso svojo dušo.“

Simfoniji bo povezal Elgarjev elegični Koncert za violončelo, v katerem se bo kot solistka predstavila svetovno znana srbska, med Parizom in Chicagom delujoča violončelistka Maja Bogdanović (1982).