Spored začenjamo s prvo slovensko izvedbo lani nastalega dela Silhuete in sence slovenske skladateljice Nine Šenk (1982), ki se je mednarodno uveljavila z izvedbami svojih del na uglednih festivalih, kot so BBC Proms, Salzburške slavnostne igre, Young Euro Classic Berlin, Musica Viva München, Festival Takefu, Festival Ljubljana, Festival Slowind, Slovenski glasbeni dnevi, Svetovni glasbeni dnevi, Svetovni kongres saksofonov. Njena dela izvajajo orkestri, kot so Newyorška filharmonija, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, ansambli InterContemporain, Modern, London Sinfonietta, Pihalni kvintet Slowind, MD7, DC8 …

Eden najizrazitejših in tudi danes najbolj priljubljenih skladateljev romantike Edward Grieg (1843−1907) je norveško klasično glasbo povzdignil na evropsko raven. Med njegovimi najbolj znanimi deli so scenska glasba za dramo Peer Gynt Henrika Ibsena, Suita iz Holbergovega časa, vsekakor pa tudi Griegov edini koncert, Koncert za klavir in orkester v a-molu. V njem se bo kot solistka predstavila hrvaška pianistka Martina Filjak (1978), ki ji je zmaga na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Clevelandu leta 2009 prinesla prepoznavnost in pot do mednarodnega uspeha.

Spored bo sklenila Tretja simfonija Jeana Sibeliusa (1865−1957), največjega finskega klasičnega skladatelja. Tokrat nastopamo pod vodstvom našemu občinstvu že znanega finskega dirigenta Villeja Matvejeffa (1986), ki je med drugim deloval kot dirigent operne hiše v Malmöju in Kraljeve švedske opere v Stockholmu. Zdaj je glavni gostujoči dirigent Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki, od leta 2015 pa tudi umetniški vodja najstarejšega finskega festivala klasične glasbe, Glasbenega festivala v Turku.