Eden najvplivnejših skladateljev zgodnje romantike Franz Schubert (1797−1828) je dal vrhunsko podobo številnim žanrom, od solistične pesmi in klavirske miniature do simfonije. Ni pa zanemarljiv niti Schubertov prispevek h glasbenemu gledališču, leta 1823 je bila prvič izvedena njegova glasba k igri Rozamunda, ciprska princesa nemške pesnice in dramatičarke Helmine von Chézy. Do danes se je na odrih bolj kot sama igra ohranila Schubertova glasba, ki jo predstavljamo z izborom treh točk.

Slovenska mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst (1972) je ugledna koncertantka in pevska pedagoginja, ki predava solopetje na ljubljanski Akademiji za glasbo, sodeluje z Glasbeno matico Ljubljana ter nastopa na odrih Flamske opere v Gentu, SNG Opera in balet v Ljubljani in Mariboru, Dunajske Komorne opere in tamkajšnjega gledališča Theather an der Wien … Kot solistka bo predstavila Sedem zgodnjih pesmi, zbirko samospevov z orkestrsko spremljavo Albana Berga (1885−1935). Nastali so še v obdobju Bergovega študija pri Arnoldu Schönbergu, velikem glasbenem inovatorju in vodilnem predstavniku Druge dunajske šole, v katero uvrščamo tudi Berga.

Simfonija v E-duru je mladostno delo in edina dokončana simfonija avstrijskega skladatelja Hansa Rotta (1858−1884), ki je z njo pustil močan vtis na svojega slavnega sodobnika Gustava Mahlerja. Ta je o Rottu povedal, da je bil »glasbeni genij, ki je umrl neprepoznan, ravno na pragu svoje kariere«. Zvenela bo pod taktirko Mihhaila Gertsa (1984), estonskega dirigenta, ki je mednarodno prepoznavnost dosegel z nastopi z Narodnim orkestrom Akademije svete Cecilie, BBC-jevimi simfoniki, Filharmoničnim orkestrom Radia Francija, od leta 2015 pa je tudi stalni dirigent gledališča v Hagnu.