Claude Debussy (1862−1918) je v evropsko glasbeno tradicijo velikodušno privzel eksotične glasbene prvine in jih uspešno vtkal v francosko romantiko ter tako ustvaril glasbeni impresionizem. S svojimi orkestrskimi in klavirskimi skladbami je raziskoval barve glasbil in harmonij ter z njimi na neponovljivo učinkovit način slikal najbolj pretanjena čustva in prizore iz pojavnega sveta. Njegovi trije nokturni slikajo oblake, praznovanje in morske deklice − pri tej zadnji sliki je barvitemu zvoku orkestra pridružil ženske glasove, ki še okrepijo asociacijo na nevarne mitološke zapeljivke z morskih valov.

Sredi 19. stoletja je simfonični glasbi Beethovnove tradicije, ki s koreninami sega še globoko v 18. stoletje, Franz Liszt (1811−1886) vdihnil svežino novih konceptov in nove zvočnosti. Zasnoval in razvil je simfonično pesnitev kot nov format orkestrske skladbe, ki v enem samem, a obsežnem stavku barvito in fleksibilno zasedbo simfoničnega orkestra uporablja za slikanje programskih zvočnih krajin in pripovedi. Simfonija na Dantejevo Božansko simfonijo je nekje na pol poti med simfonijo in simfonično pesnitvijo − sestavljata jo dva obsežna stavka, skoraj bi lahko rekli dve simfonični pesnitvi, Pekel in Vice. Precej temačno delo sklene optimistični Magnificat, v katerem zven orkestra dopolnijo »nebeški« glasovi.

Našemu orkestru se pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova tokrat pridruži ženski del Zbora Slovenske filharmonije, edinega poklicnega koncertnega zbora v Sloveniji. Pevke je pripravila stalna gostujoča zborovodkinja Slovenske filharmonije Jerica Bukovec.