Poleg tega, da je bil Maurice Ravel (1875−1937) razgledan in odprt za najrazličnejše vplive, je imel prav poseben smisel za humor in samosvoj pogled na lastno ustvarjalnost in umetnost nasploh. S Pavano za umrlo princeso, klavirskim delom, napisanim leta 1899 in orkestriranim leta 1910, je hotel priklicati razpoloženje počasnega dvornega plesa, »kakršnega bi bila plesala mlada princesa na španskem dvoru«. Pavana predstavlja enega izmed vrhuncev njegovega s prefinjenostjo, eleganco in intimno pripovednostjo pretkanega opusa, na del katerega je imel močan vpliv tudi jazz. Ta je Ravela prevzel med njegovo koncertno turnejo po Združenih državah. Kmalu za tem je nastal Klavirski koncert v G-duru, Ravelov »jazzovski koncert«, prvič izveden leta 1932. Njegov solistični part bo tokrat izvedla mlada ameriška pianistka Clara Huangci, zmagovalka na tekmovanju Geza Anda leta 2018, ki nastopa na prizoriščih, kot so newyorška Carnegiejeva dvorana, dvorana Suntory v Tokiu, Gewandhaus v Leipzigu in Elbska filharmonija.

Eden izmed najvplivnejših skladateljev 20. stoletja Igor Stravinski (1882–1971) je svojo glasbeno govorico skozi življenje večkrat spremenil, spregovoril nov glasbeni jezik ter s tem pustil bistvene prispevke na področju slikovite poznoromantične glasbe ruske tradicije svojih mentorjev in vzornikov (Rimskega – Korsakova, Čajkovskega, Glazunova) ter v času pred prvo svetovno vojno ustvarjal predvsem baletno glasbo. Iz tega obdobja se je na koncertnih odrih do danes obdržalo več del tega ruskega, večino življenja v Franciji in Združenih državah Amerike delujočega umetnika, med njimi tudi balet Petruška. Pri njegovi krstni izvedbi v Parizu leta 1911 je v naslovni vlogi nastopil znameniti baletnik Vaclav Nižinski, produkcija pa je bila ena izmed slavnejših v opusu Ruskega baleta pod vodstvom legendarnega koreografa Sergeja Djagiljeva.