Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajset bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a izjemno šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020.

Ker v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni prišel dovolj do izraza, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja to ‘zgodovinsko krivico’ odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejano glasbeno vsebino. Od svoje krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 predstavlja enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško dovršenost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.

Tomaž Gržeta