Bila je popevka in bile so pevke. A le ena je bila Marjana. To, kar imamo danes za zlato dobo Slovenske popevke, je preplet številnih ustvarjalcev in njihovih darov za glasbo. Je čas drugačne družbene stvarnosti in pristnejših, bolj človeških odnosov med ljudmi. A nekaj je ustvarjalcev, ki popevko poosebljajo. Med njimi predvsem Marjana Deržaj. Po čem se je razlikovala, kaj jo je ločilo od drugih legend? V času, ko se o posluhu, glasu in nastopanju na odru sploh ni razpravljalo, jo je krasila nenavadna skromnost. Ljudskost, dostopnost. Njeno življenje, ne vedno lahko, sploh pa brez zvezdniškega glamurja, jo je na odru in na ulici delalo ranljivo. Občinstvo je to prepoznalo in jo vzelo za svojo. Za vse večne čase. Tako letošnja »Poletna noč«, posvečena Marjani Deržaj, ne bo le eno izmed druženj s slovensko popevko ob kresu. Bo tudi svojevrsten hommage ženski, ki je bila pogosto večja od glasbe same. Glasba Marjane Deržaj se bo vrnila tja, kjer se najbolje počuti. V varno okolje velikega revijskega orkestra, tudi letos pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla. To bo noč, v kateri ustvarjalci ne bodo le poustvarili Marjanine glasbe; Ljubljana in v prenosu vsa Slovenija se ji bosta to noč le še enkrat več poklonili.